Osrčje Albanskega gozda

Boleče je zarjovel, ko mu je preko gladke človeške kože pognala trda dlaka, ko so mu na konici prstov zrasli ostri trdni kremplji in ko mu je čeljust potegnilo naprej ter se oblikovala v volčji gobec. Za trenutek je utrujen obležal na tleh, nato pa ga je znan občutek dvignil iz ležečega položaja. Počasi je vstal in se zazrl nad sabo v belo kroglo, ki je neusmiljeno metala svetlobo na vse dostopne kotičke in dajala gozdu še bolj grozen videz. Želja po svežem mesu, ki se je z vsakim udarcem njegovega srca povečala in na koncu prešla v neizmerno bolečino.
Volkodlak je zatulil in se z vsemi štirimi pognal globlje v gozd v iskanju svoje žrtve. Sveže krvi, svežega toplega mesa, hotel je jesti. Nikoli se tej želji ni mogel upreti, tudi, ko je poskušal, bila je preprosto premočna. Prevladala ga je, vsak mesec točno ob polni luni. In vedel je, da edini način, da se je znebi je, da jo uboga in jo poteši. Upočasnil je in se končno ustavil ob robu manjše jase sredi gozda. Nekaj je zaslišal in tam sredi jase se je nekaj premikalo.
Misel, da bi lahko tako kmalu prišel do mesa je bila tako omamna da, je brez pomislekov stopil proti premikajoči se zadevi.
Že po nekaj korakih je opazil, da gre za odraslega človeka in vedno bolj ko se mu je bližal vedno slajše se mu je zdelo človeško meso, pa čeprav bi ga samo poizkusil. Ponavadi je bil navajen različnih gozdnih živali, a nikomur ne bi škodilo malce spremembe kajne?
Končno se je dovolj blizu približal da, je razločno opazil njegov obraz. Bled obraz s hladnimi temnimi očmi in temno rjavimi lasmi. Ni bil prepričan če ga je oseba opazila, saj se je zdelo kot, da nekaj išče po tleh. Nato je malce dvignil desno roko v njej pa je trdno držal palico.
Ko je volkodlak opazil palico se je hitro ustavil in še bolj potuhnil, saj se je šele takrat zavedel, da je nespametno biti tako izpostavljen sredi jase, pa čeprav ni edini.
Takrat pa je človek s palico počepnil in v tla pod njim s palico narisal križ, ki se je zeleno zasvetil nato pa izginil. Nenadoma se je na mestu kjer je bil še poprej križ iznenada pojavila ogrlica z obeskom, bilo je kot, da bi bila nevidna, a se je zaradi zelenega križa zopet pojavila. Poletela je v zrak in pristala v rokah človeka, ki se je narahlo nasmehnil. Nekaj sekund je zrl v obesek, nato pa se nenadoma obrnil in hotel zapustiti jaso, ko je nekaj metrov pred sabo zagledal volkodlaka.
Nekaj trenutkov sta si zrla v oči, nato pa istočasno naredila potezo. Volkodlak se je pognal proti človeku z neizmerno hitrostjo, človek pa je naglo usmeril palico proti volkodlaku. Še preden je pol žival pol človek dosegla čarovnika je iz njegove palice blisknila zelena svetloba in se zagnala v volkodlaka.
Ta je padel na tla se začel zvijati od nenadnih krčev, nato pa naenkrat obležal, mrtev.

Mark je, globo zamišljen, stopal po gozdu. Gozdnih živali se ni bal, vedel je, da se jih lahko z lahkoto znebi če bi katera kaj poskušala, zato je pogumno stopal mimo grmičev in dreves vse globlje v gozd. Vseeno mu je bilo, če je noč in to še polna luna, hotel je samo čim prej do njega, obeska. Pred kratkim ga je bil prisiljen na hitro skriti saj mu je grozilo, da ga najdejo člani Feniksovega reda, a je k sreči vse dobro steklo. Nasprotniki ga niso ujeli on pa se je lahko končno vrnil po svoj dragocen predmet. Prišel je do roba jase in začel preračunavati kje točno se nahaja horkruci. Moral je biti do milimetra natančen če je hotel, da se mu zopet pojavi. Težko izvedljiv urok se je naučil pred leti ob prebiranju starih knjig na prepovedanem oddelku v knjižnici na Bradavičarki. Tako je bil zatopljen v svoje delo, da ni opazil volkodlaka, ki se mu je počasi bližal. Ko je horkruci končno bil na varnem v njegovih rokah, ga je spravil v žep plašča in se hitro obrnil ter hotel oditi. Nato pa ga je zagledal. Malce šokiran a nič prestrašen je za nekaj sekund samo zrl v kosmato prikazen, nato pa brez oklevanj vanj ustrelil kletev križanih. Še preden je počakal sam konec volkodlakovega mučenja se je že odpravil stran od jase, stran od bivšega začasnega skrivališča enega od petih horkrucijev, ki jih je posedoval.