Vrba Mesarica

Jade je med sprehodom kmalu prišla do nadvse zanimive vrbe. Po velikosti sodeč je bila zelo stara in zamikalo jo je, da bi si jo pobliže pogledala. Stopila je naprej, pa je njeno pozornost privabil nek vrabec, ki je očitno hodel pristati na vejah. Dogajanja v naslednjih trenutkih nikakor ni pričakovala in jo je - milo rečeno - čisto osupnilo. Vrba je oživela in veje so zamahnile po ptiču, da ga je odbilo daleč proti jezeru.
"O Merlin!" je vzkliknila in nagonsko odstopila za nekaj korakov. "Kaj takega pa še ne!" Ni vedela ali naj bo očarana nad drevesom ali zgrožena. Še malo je odstopila, za vsak slučaj, in pri tem skoraj trčila v učenko, ki je šla ravno mimo.
"Oprosti, sploh ne gledam kje hodim," se je nemudoma opravičila, še vedno malo šokirana. Pred nekaj minutami je hotela bliže drevesu in tisti bogi vrabec bi bila prav lahko ona. "Kaj tako nasilno drevo dela tukaj?" je vprašala.

Luna se je sprehajala po parku in opazovala mirno jezero. Tako sploh ni gledala poti pred sabo. Kar naenkrat pa se je pred njo pojavila neka oseba, za katero je domnevala da je učiteljica. Čeprav je izgledala precej mlada."Saj je v redu, tudi jaz nisem ravno gledala kje hodim." je dejala Luna. "Hm, ne vem, tukaj je že odkar sem prišla na šolo. Včasih je čisto mirno, spet drugič pa je zelo nevarno. Verjeno ima ravnatelj že nek razlog, da je to drevo tukaj." je dejala, saj tudi sama ni ravno vedela zakaj je to drevo tu, velikokrat so se spraševali zakaj je tu. Več ali manj neuspešno.

((kr neki, sorry))

"Saj ne, da dvomim v vašega ravnatelja, ampak mora imeti pa noro dober razlog, da je tole posadil v bližino šole," je zmajala z glavo. Šla bi stavit, da tole navidez nedolžno staro drevo lahko kar dobro premlati koga, ki pride preblizu. "No ja, zdaj vsaj vem kako je s tem," se je nasmehnila malo boljše volje. Dlje kot je bila od tistega drevesa, manj je bila napeta. "Hm... je še kje na gradu ali v okoli kaj podobnega?" Bolje, da se pozanima preden naredi kakšno neumnost in pristane v svetem Mungu.
"Mimogrede, nova pripavnica urokov sem - Jade Parker," se je končno predstavila in učenki podala roko. Po grbu na njenem plašču je sklepala, da je dekle v Gryfondomu. O Bradavičarki je vedela precej malo, ampak osnove kot so domovi je vseeno poznala.

Daniel se je ravno sprehajal blizu jezera in se malo razgledoval, ko je videl, da je nekega ubogega vrabca ravno odbila vrba mesarica in, da je slišal ko je nekdo nekaj zavpil. Odhitel je pogledati če kdo rabi kaj pomoči in videl, da se neko mlado dekle pogovarja z Gryfondomko. Odločil se je, da bo še malo počakal in poslušal njun pogovor preden se jima bo približal. Nato se je skril in čakal. Kmalo je izvedel njuni imeni ter kaj delata tukaj a najbolj zanimiv podatek je bil ta, da se mu je zdelo, da je izpod vrbe mesarice ravno priletel nek prelep vrabček. Ko se je vzdignil, da bi bolje pogledal vrbo se je vanjga nekdo zaletel.