Astronomski stolp

Astronomski stolp je imel le eno pomankljivost- ogromno stopnic. A verjetno je bil ravno zaradi te pomankljivosti idealni prostor za Bello v njenih trenutkih dobre volje. Kadar je bila iskreno dobrega razpoloženja se je rada zatekla nekam, kjer je obstajala kar najmanjša možna verjetnost, da bo koga srečala in ga prisilila, da jo bo spravil v slabo voljo.
Vrh stolpa je bil nerazsvetljen in turoben in ker ni imela namena obkrožena s teleskopi čepeti nekje v temnem kotu, se je odpravila naravnost do majhnih lesenih vrat, okovanih z železom. Kot je bilo pričakovati, so bila zaklenjena, a že preprost urok je bil dovolj, da so se na stežaj odprla in ji omogočila vstop na polkrožni balkon.
"Amaterji," je zamrmrala in zavila z očmi. Če bi jih zaklepal Filch, bi mu že oprostila, a s tem se je vendar ubadala profesoica astrologije! Čarovnica! Bellatrix ni razumela, kako lahko naivno pričakuje, da bodo učenci spoštovali njeno vrlo bunkeljsko tehniko zaklepanja, ki je sporočala vem, da lahko odklenete vrata ampak spoštujte protokol.
Sprehodila se je do ograje in se zazrla v zvezdnato nebo. Kot vedno, je poiskala ozvezdje Oriona ter zvezdo v njem, po kateri je bila poimenovana. Bellatrix se je to noč svetila veliko jasneje od Siriusa in to je Spolzgadovko spravilo še eno stopnjo višje na lestvici dobre volje. Za češnjo na torti si je prižgala še cigareto in vse je kazalo, da bo večer minil brez incidentov. A vse, ki kaže, je tudi tokrat kazalo narobe.

[Remus ]

Remus se je z mešanimi občutki sprehajal po dolgem stopnišču Astronomskega stolpa. Bil je dobre volje, vsaj tako je menil, a na njem je bila spet tista težka utež polne lune, ki ga je pretiskala k tlom. Le še nekaj dni in spet se bo preselil v Besnečo brunarico, kjer se bo spremenil v tisto stvar.... Stresel se je ob misli na to in raje ni pomislil na bolečine in vse kar sodi zraven preobrazbi v volkodlaka.
Večino časa poti proti vrhu Astronomskega stolpa je poizkušal mislim preprečiti, da bi uhajale na datuma ali na polno luna, a bolj ko se je trudil bolj se je vračal k tem slabim mislim. Ker ni vedel kako naj se drugače zamoti, je začel misliti na Luxie in to ga je razvedrilo.
Čeprav je bila Spolzgadovka je bila tako različna od ostalih njenih sošolcev. Ob njej se je lahko sprostil in ni razumel kako je lahko pristala v tistem domu. Ob mislih na njo se mu je na obraz prikradel sanjav nasmešek, ki je izginil šele tedaj, ko je opazil, da nekaj v sobi ni prav.
Prišel je na vrh stolpa in takrat je opazil, da so vrata na polkrožni balkon odklenjena in samo priprta. Vedel je, da so ta vrata večino časa zaklenjena, saj je bila profesorica Astronomije glede tega zelo natančna. Previdno je stopil do vrat in pokukal skoznje.
Na balkonu je opazil osebo, ki si je nikakor ni želel srečati. Bellatrix Black je stala tam v vsej svoji vzvišenosti in očitno uživala ob vdihavanju nikotina. Remus se je že mislil obrniti,ko ga je nekaj ustavilo. Ni znal razložiti zakaj se je njegova roka sprožila in odrinila vrata, a škoda je bila že storjena. Stal je pred Bellatrix in v trenutku si je nadel brezbrižen izraz ter jasno spregovoril
"Bell!" je narejeno navdušeno spregovoril "Vidim da spet hraniš svojo domačo žival."
"Pa saj ne da me moti, pravzaprav sem vesel,da se sama zastrupljaš, tako boš nam olajšala delo in se ne bomo potrebovali ukvarjati s tabo in te loviti. " je dodal.
Ker je vedel, da bo dobil milo za drago za svoje se je že prej sprijaznil, da iz tega besednega dvoboja ne bo šel kot zmagovalec, ampak to ga ni ustavilo, da ne bi nadaljeval
"Kaj počneva tukaj? Bistriva misli, ki so skisane od vsega tega dima , ali zgolj čistiva dihalne poti, ker v Spolzgadu preprosto tako smrdi od vas vseh, ki lezete v rit?"

[Prisoten in malo manj priseben ]

Ob njenem pozdravu se je rahlo priklonil, a pogleda ni umaknil, saj ni hotel, da ga kakorkoli preseneti. Ob njenem odgovoru se je nasmehnil, saj ga je zares zabaval
" Če te že tako skrbi naj te pomirim. Tukaj sem popolnoma sam in če bi bil že v družbi se nikakor moji prijatelji ne bi skrivali. To je bolj v domeni vašega doma." prešerno jo je pogledal a moral je priznati, da je kar zadela z besedami o njegovih prijateljih."Če pa si želiš Zroxisa pa naj ti ne bo nerodno. Samo reči in ti z veseljem postrežem z njim."
"Ko sem ti rekel da boš nam naredila uslugo in te ne bo potrebno loviti, saj se boš sama zastrupila, sem mislil na vse čarovnike tega sveta. Kajti s tvojo smrtjo se bo naredila velika usluga ne samo meni, ampak celotnemu človeštvu." poblisnil je z očmi in posmehljivo dodal "Ampak tvoji drobni možgani tako niso sposobni razbrati kaj hoče kdo povedati. Zanimivo, da si zmožna poleg kajenja celo govoriti. Ampak to je verjetno za tvoje možgane že tudi maksimum."Roko je imel pripravljeno, da bi takoj posegel po palici če bi nastala za to kakšna potreba.
"Ne nisem te želel vikati. Ne vidim razloga, da bi lahko o takšnem izmečku govoril v vikalni obliki. Je pa razumljivo, da si oseba kakršna si ti misli nekaj podobnega." Pomislil je na to, da Bellatrix zbuja strahospoštovanje in jo verjetno marsikateri izmed nižjih letnikov resnično vika. Ampak Remus tega zagotovo ne bo naredil.
" Pravzaprav bi bila zate najboljša opredelitev ono. Ampak pustimo gramatiko,ker je že to uspeh, da veš razliko med množino in dvojino." Sedaj se je začel že prav zabavati. Bellin jezik je bil oster kot meč, a za sedaj se mu je še lahko uspešno izmikal. Poznal pa je tudi njene izbruhe nekontrolirane jeze, a je menil da je sedaj še prezgodaj za to.
"Ahh Bellčica zlata" je začel z vzdihom in stopil do ograje ter se naslonil nanjo. Pri tem je imel eno oko še vedno na Bellatrix "Torej je to vaše bedno opravičilo za vso vašo ritje po dreku." Z posmehom je izpljunil "Taktično prilizovanje"
Nato jo je pogledal z velikim nasmehom na obrazu in spregovoril z glasom,ki je bil podoben tistemu, ki ga uporabljajo terapevti, ko se pogovarjajo z zaostalimi ljudmi "Saj veš da ne mislim resničnega dreka ampak namigujem na lezenje v rit, ki pa je tudi zgolj prispodoba. Samo tako, da ne boš spet zmedena, ker ne boš razumela kaj ti skušam povedati. Če ti še kaj ni jasno kar vprašaj, saj veva, da je tebi težko delati dve stvari hkrati in glede na to da že kadiš...."

"Tudi s klanjanjem sem zadovoljna, če se že tako upiraš vikanja."
Uprla se je skušnjavi, da bi mu, če se je že nastavil tako nevarno blizu, ogorek pritisnila v njegov nemaren nasmešek in cigareto raje srdito ugasnila na železni ograji.
"Tako. Zdaj ne bom več onesnaževala tvojih rožnatih veselih pljuč, pa še govorila, mislila in ubila te bom lahko hkrati," mu je zabrusila. "Ker mene ni treba prosjačiti za kletve. Delim jih zastonj. Mogoče si boš tudi ti kakšno zaslužil. Pošteno seveda. Ne morem prelomiti vašega vrlega kodeksa pravice."
Pošteno po njenih merilih. In po njenem si je kletev pošteno prislužil vsak, ki se ni skladal z njeno idealizirano predstavo o čistokrvnosti in nadvladi Spolzgada.
"Cel svet bi bil vesel moje smrti? Ne laskaj mi. Sem vedela, da sem povsod znana, ampak da sem pa tako svetovno zloglasna.... Se v vaši razmetani leseni dnevni sobi res nimate ukvarjati s čim drugim, kot z nami, slavnimi Spolzgadovci?"
Zdaj se ji je roka že opazno tresla od prikritega besa. Dobro je vedela, da jo Lupin poskuša iztiriti iz njenega hladokrvno ciničnega elementa in žalostno je bilo, da je obenem tudi vedela, da mu bo s takim tempom to tudi uspelo. Njen razpoloženjski nivo je že začel upadati, a preden preseže kritično točko, mu lahko vsaj zmeče v faco nekaj kvalitetnih žaljivk.
"Verjamem, da je precejšnja kvota zgub vašega doma nevoščljivih zaradi naše pretkane iznajdljivosti, ker, ne moreš zanikati, da se da ravno z lezenjem v rit daleč priti. Pa vseeno... Tako rad uporabljaš ta izraz v kombinaciji z ritjem po dreku. Sumljivo. Vem, da ste s malim Potterčkom, našim napihnjenim izdajalcem in tisto malo podgano dobri prijatelji, ste mogoče še kaj več kot zgolj klapa zahojencev? Topli prijateljčki?" ga je vprašala s sladkim glasom in na ustnicah se ji je izrisal skrivljen, izdajalski nasmešek. Od besa tresoče roke je potisnila v žep plašča in tam zatipala palico. S kakšnim veseljem bi mu podarila kakšno nemarno kletvico! A vsaj zaenkrat si še ni upala tvegati. Z Gryfondomovci je imela slabe izkušnje. Kadar se je s kom počila, je revček vedno šel jokat k predstavniku doma. A ko je pomislila, kako bi bil Sirius besen, če bi se njegovemu Remusu kaj zgodilo, je bilo potrebno veliko samokontrole, da je njena palica ostala v žepu, na varnem.

[joooj, a ni zabavno!!!!! Prov predstavljam si najina lika, tko Bella k počas postaja zmer bl rdeča v faco pa enga Remusa tm k jo čist na izi prca ]

"Najlepša hvala. Tako bodo moja pljuča še naprej ostala rožnata in vesela. Pa tudi tvoja se bodo mogoče celo rahlo nasmehnila ker se bodo za pet minut lahko odpočila od tistega dima." je mirno dejal in opazil kako je ugasnila cigareto na železni ograji. Remusu se je zdelo, da je to storila nekoliko jezno in nasmeh se mu je še povečal.
"Kaj takšnega od tebe pa res nisem pričakoval. Da si tako radodarna tudi s kletvami?" pogledal jo je naravnost v oči in s posmehom dodal "Slišal sem da si radodarna pri drugih stvareh. Pravzaprav bi se te naj tvoji dragi Spolzgadovci sposojali vsakodnevno, ampak da podariš tudi kakšno kletev, to je pa res presenečenje." Vedel je, da se Bella nikoli ne bi borila pošteno, saj tega preprosto ni bila zmožna in razumel je tudi, da je ni pametno preveč drezati, a kaj ko mu je to prinašalo takšno veselje. Upal je samo, da ne bo tega kasneje obžaloval.
"Seveda da moramo v naši sobi govoriti o vašem smrdljivem domu, saj tako smrdite, da se ne voha samo po celotni Bradavičarki ampak po celem svetu. Zato tudi cel svet ve zate. Tvoj smrad je prav poseben. Edinstven bi lahko rekel. In tako smrdi.... da se preprosto moramo pogovarjati tudi o tebi in to samo zato, da najdemo rešitev, kako bi zaustavili tvoj smrad." ji ni ostal dolžan. Sedaj je kakšna njena žaljivka že zadela njegov ponos in želja, da bi ji zagnal v glavo kakšno kletev se je iz minute v minuto večala.
"Ah Bellica moja draga" je rekel in se tokrat resnično od srca zasmejal "Sem mislil, da se boš spomnila kaj boljšega, ampak sem spet pričakoval od tvojih ubogih malih možganov preveč. Ne morem verjeti, da nisi sposobna priti do kakšne boljše žaljivke, ampak naj ti bo. Ti je oproščeno, saj vemo da si bolj počasna."
"Kar pa se tiče klape zahojencev, te vprašam samo: Kaj ste potem vi, če vas vedno premaga klapa zahojencev? Mislim, ne spomnim se, da bi kakšen Smrduh, to je predstavnik vašega doma, samo tako da sva si na jasnem, premagal kakšnega Gryfondomovca. Torej ste še bolj nesposobni od klape zahojencev." narejeno se je zamislil in popraskal po glavi "No ja, saj to kar ustreza vašemu opisu. Čestitam Bella sama si prišla do spoznanja o sebi in tvojih sošolcih."
Palico je imel na dosegu roke, saj je bilo pričakovati, da lahko Bella kmalu izbruhne. No mogoče pa preseneti je z nasmehom pomislil.